»Spremenili smo se. Oči, ki te berejo, so drugačne. Zato bomo v tvojih delih poslej odkrili marsikaj, česar še ne poznamo.«
»Pisca veselih in žalostnih zgodb, ki jih danes prištevamo v vrh slovenske literature, ne bomo nikoli do konca spoznali. To je vesela usoda vseh velikih umetnikov in njihovih umetniških del. Ravno v tem je pravzaprav vsa skrivnost. Tudi pri Cankarju. V gledališču ga lahko uprizarjamo v neskončnost, ker se zdi, da bomo v njegovih dramah vedno znova našli še nekaj neodkritega, neizpovedanega kot nekakšna slutnja.«
»Tudi kot najstniki Cankarju ne moremo čisto ubežati; radi smo svobodni, in kar je predpisano, nam ni zelo pri srcu. Ko pa odrastemo, si Cankarja, če le hočemo, končno lahko privoščimo samo zato, da bi uživali.«